LETOS POSKUSIM ŠE ZADNJIČ
To spletno mesto uporablja piškotke.
Z nadaljevanjem uporabe strani se strinjate z uporabo le-teh.
Kliknite za več informacij o piškotkih.
Dnevi so pravi za vrtnarjenje, sejanje, sajenje. Pri nas imamo vsi radi paradižnik. Vsako leto me razveselijo bogato obdarjene sadike s čudovitimi zelenimi paradižniki. A veselje je kratkotrajno. V parih dneh le ti postanejo pikasti, nato počrnijo in ves trud je zaman. Tu se veselje konča.
Lani smo paradižnike preselili k drvarnici in jim namenili streho. Nič bolje ni bilo. No, letos pa sem si rekla, da poskusim še zadnjič. V vrtnariji so me podučili, da naj dam na dno lonca najprej nekaj kamnov, na kamne nekaj domače zemlje, približno eno četrtino, na to zemljo pa zemljo za plodovnice. Opremili so me tudi z gnojilom za plodovnice. Letos bodo paradižniki dobili še dodatno zaščito s polivinilom, pa ne navadnim, takšnim z UV zaščito. Baje jih pod navadnim sonce zažge. No, pečenih paradižnikov pa res ne bi pobirala.
Testirala bom tudi viseče češnjeve paradižnike, ti bodo za najmlajša člana, saj jih obožujeta. Ena sadika pa bo šla na vrt med ostalo zelenjavo.
Med tem, ko poslušate prispevek, jaz verjetno že veselo natikam škornje ali pa med zajtrkom motiviram otroka, da gremo saditi paradižnike.
No, pravim da jih letos zadnjič sadim, če ne bodo uspeli. Morda poskusim potem še eno leto ali dve. Saj veste, zarečenega kruha se največ poje.
Če pa potrebujete oblačila po zmernih cenah le kliknite www.dajadaja.si, pri nas se veliko lepega dobi. Če pa kaj na spletu ni, nas kontaktirajte, police pokajo po šivih.
Delite objavo
Kategorije
Oznake