MI SE Z VLAKOM PELJEMO

MI SE Z VLAKOM PELJEMO

Danes delim z vami našo super nedeljsko izkušnjo. Idejo pa je dala moja draga soseda Polona. In tako smo se odpravili z avtovlakom v Bohinj.

Od doma smo šli malo pred 7.00 uro zjutraj. Kar čez Trebušo smo se peljali in bili na Mostu na Soči še dovolj zgodaj, da smo se še malo sprehodili okrog postaje, vzeli kavo »za s sabo« in šli na wc. Ja, to je nujni opravek, če imaš majhne otroke. Vlak iz Mosta na Soči odpelje ob 7.45, nakladanje avtomobilov pa se konča ob 7.35. Tako da, če se odločite, bodite dovolj zgodnji. Tukaj najdete vozni red.

Jaz sem se veliko prevozila z vlakom, saj sem se z njim vozila v službo, ko preden sem se poročila na idrijsko. Ampak a avtovlakom pa je bil čisti presežek. Ko je vlak speljal, ni bilo konca navdušenja, smeha in vriskanja. Lahko rečem le noro dobro. Z otrokoma smo peli in šteli predore. Več kot 10 jih je bilo.

In v Bohinj smo prispeli že ob 8.30. Tak mir je bil še okrog jezera, malo ljudi, pa še tisti pri mizah s kavico v rokah, nekaj pohodnikov in mi. Moram reči, da se je Bohinj v zadnjih 10 letih zelo spremenil. V pozitivno mislim. Priznam pa, da nas je višina parkirnine presenetila. Na to res nismo bili pripravljeni in leta nazaj, ko sva bila z možem še sama v Bohinju, tudi brezplačnega avtobusa še ni bilo. Ko bomo šli naslednjič, bomo preverili parkirišča »parkiraj in pelji«, da ne bomo iskali drobiža po denarnici in šli raje na kak sladoled več.

Zapeljali smo se v Ukanc, kjer smo se razkomotili na plaži v senčki drevesa. Voda je že primerna za kopanje, čista in osvežilna. In tudi tista klopica je še ob jezeru, na kateri sva z možem 9 let nazaj opazovala polno luno. Morda nama še kdaj uspe, ko bosta otroka želela na počitnice k dedku in babici.

In tako smo si nabrali moči za nov delovni teden, za nove izzive in za polnjenje polic v naši spletni komisijski trgovini dajadaja.si, kjer vas čakajo neverjetni kosi oblačil, po neverjetno nizkih cenah. Saj veš, le po en je na zalogi, ne zamudi ga.