NEKAJ JE V ZRAKU
Pride kakšen teden, ko bi za vse zaplete najraje krivil polno luno.
Najprej zboli en otrok, nato zboli drugi otrok. Hkrati z njima zboli še mož. Kaj pa mama, se morda vprašate. Ja mama pa nima časa da bi zbolela, se morajo najprej vsi pozdraviti, da lahko še ona pade pod vplivom polne lune.
Dobro, otroka vročina prekuha in sta v enem dnevu dobra, mož žal nima te sreče. Si rečem, super, to je to. Še atija pozdravimo in s polno paro naprej.
Ja pa ja, naslednji dan je tudi mene napadal virus. Nisem bila ne za ležati, ne za biti pokonci. Ampak me je vseeno za eno popoldne položilo v posteljo.
Da pa to še ni vse, je še spletna trgovina padla pod vpliv polne lune. Nikakor se ni dalo na spletne police dodajati artiklov. Seveda se to vedno zgodi zvečer, ko nimaš več koga poklicati. Še dobro, da imamo pogodbene računalničarje, ki v enem dnevu uspešno stvari spravijo v red.
Se oddahnem. In odpeljem pakete na Paketomat. Presneta reč, mašina mi sporoča, da šifra ni prava. Malo je manjkalo, da se nisem začela pregovarjati s paketomato. Saj bi se, a je zraven na bankomatu ravno nekdo dvigoval denar, že tako me je čudno gledal kaj manevriram tam okoli. Zadevo naslednji dan uredim z dostavno službo.
In je tu petek, dan za dober začetek vikenda. Držite pesti, da bo res. Da nam bo zdravje služilo, da bo spletna trgovina delala in da bo paketomat z veseljem pojedel vse pakete, ki mu jih prinesem.
