SPOMINI NA STAREGA ATA

V spominu ga imam kot visokega možaka. Ponosen in neomajen. Ko sem bila kot otrok na počitnicah, mi je prebral nešteto pravljic.

Najraje je prebiral basni in zraven kinkal z očali na nosu, jaz pa sem ga budila. Peljal me je na mojo prvo goro, najvišji vrh Karavank, Stol in mi kupil planinski klobuk, v katerega sem zataknila svojo prvo planinsko značko. Vztrajno mi je pri kosilu ponujal solato, a mi kot nalašč ravno takrat ni pasala. Nisem hotela reči, da je ne maram, čeprav je on to dobro vedel.

On je osivel, jaz odrasla. Za vedno pa bo v mojem srcu kot ata Darko in za vedno bo moja zvezdica na nebu. Kako pa se vi spominjate svojih starih staršev?