Se še spomnite svojega prvega kolesa? Moje je bilo oranžno in cela vas se je na njem naučila voziti, čeprav je imel vsak svojega. Očitno je imel dobre vozne lastnosti.

In tako je včeraj še naš štiriletni Luka presedlal iz poganjalčka na čisto pravo kolo. Prav presenetil nas je, saj do sedaj ni kazal kakšnega velikega zanimanja za kolo, v igri je bil še vedno poganjalček. Pa sem ga pred dvemi dnevi shecala, da je sedel na Kajino in glej ga fanta, peljal se je. Poganjalček mu je dal res dobro osnovo, tako kot njegovi sestrici. In ker z enim kolesom pri dveh otrocih res ne gre, sem šla na lov za Lukovo 16 palčno kolo. Modelov res veliko, izbira pa je ponavadi pogojena z željami staršev in debelino tistega nepogrešljivega, vsaj pri meni, denarnice. Pri tem pa sem pazila da je lahko in da ima dobre vozne lastnosti.

In tako je naš Luka dobil lepo modro kolo z nekaj dodatki rdeče. In če se boste te dni peljali skozi Kanomljo, imate veliko možnosti, da srečate zasoplo mamico, ki teče za dvema malima kolesarjema. In hvala vsem, ki skozi Kanomljo vozite počasi. Kolesarske steze in pločnika nimamo in tako smo se ljudje naučili živeti s cesto in upam, da vam ni odveč zmanjšati hitrost, ko ob in na cesti vidite otroke, starše in stare starše.

Srečno na cesti, mali kolesarji in ne pozabite na čelado.