Pogosto mi kakšna mamica reče, blagor tebi, ko si doma, jaz bi bila tudi, če bi imela pogum. Pa ne gre toliko za pogum, kot za podporo partnerja, za složnost in za skupno odločitev.

Midva si preprosto nisva znala predstavljati, da bi najina otroka cele dneve preživljala pri drugih ljudeh, midva pa bi z njima bila le nekaj ur na dan. In glede na možev neurejen urnik dela in mojo službo v Ljubljani, je bila za naju edina prava odločitev, da ostanem doma.

In potem sem ostala doma, le mama. Na internetu sem prebrala dober zapis. »Ko se predstavljamo, ponavadi povemo, od kod smo in kaj smo po poklicu in morda še, koliko otrok imamo. Kdo torej sploh sem v očeh družbe, če se odrečem poklicnemu delu svoje identitete? Še posebej, ker sem se skozi celo svojo mladost formirala predvsem v smeri te druge, poklicne, identitete in tudi svojo vizijo gradila predvsem okrog nje.«

Morda se sprašujete, kaj neki govorim, saj imam vendar otroško komisijsko trgovino dajadaja. Pa vendar, na prvem mestu sem mama. Zadovoljna ob misli in predvsem mirna, da sta moja štiri in pet let stara otroka z mano doma. Da sem jima na voljo ko me potrebujeta in da dneve preživljamo skupaj.

Zavedam se, da mora vsaka ženska najti svojo pot in da smo si zelo različne. Sem in tja slišim tudi: »Jaz nikoli ne bi mogla biti doma, bi se mi zmešalo.« Jim verjamem. Saj se meni tudi včasih malo. Včasih od naporov, včasih od osamljenosti, včasih pa tudi od sreče.

Zatorej mamice, če imate možnost ostati doma z otrokom ali otrci, kar pogumno, lepo je. In ne zamudite prispevka v petek, ko bom razkrila zakaj sem vesela da sem mama doma in kako mi je včasih tudi težko.

Vmes pa le pridno klikajte po naši spletni trgovini www.dajadaja.si. S kratkimi rokavi že pridno kličemo toplejše dni.