Pisal se je 28. maj, leta 1979. Šestletno deklico je zbudila mami, ji v roke dala oblačila in rekla, naj gre v spodnje prostore do stare mame. Ta deklica je jokala celo pot po stopnišču, ker je mami pozabila na nogavičke in niti sanjalo se ni, kaj se v resnici dogaja.

Da se vrnem mala nazaj v to jutro. Visoko noseča mamica je začutila, da je dobila popadke, prepričana je bila, da se bo z avtom pripeljala do porodnišnice, mož je bil v službi tast in tašča sta imela jutranja opravila v hlevu in seveda je nekdo moral čuvati njeno hči.

Vendar tisto jutro fičko ni hotel vžgati, na samo srečo. In ni preostalo drugega, kot da je šla tašča na začetek vasi, do edinega telefona v vasi. Poklicala je moža nosečke, ki je prišel iz službe v 7 minutah. V otroški sobici je našel nosečo ženo z močnimi popadki. Na vsak način ji je žele obleči žabe, da jo pelje v porodnišnico. Lahko si predstavljate, kako sta se pregovarjala, ona da bo rodila in on da ne doma. Meni gre kar na smeh, ko pomislim, kako je izgledal prizor, joj, za v kakšno romantično komedijo. No, pa ni bilo časa za porodnišnico. V nekaj minutah je na svet prijokala čudovita črnolasa deklica Katja, moja sestra. In tako je moj ati nenačrtovano postal babica.

Vse najboljše za prvih 40, sestra moja. Iz prve roke ti povem, da prihajaš v najlepša leta.