2 STVARI, KI POMAGATA UMIRITI DOJENČKOV JOK
Večerne ure so jokajočim dojenčkom lahko zelo stresne za starše in mnogo staršev se jih boji. Vse na svetu bi dali, da bi nam nekdo povedal, kako naj umirimo dojenčkov jok. Mislim, da ga ni med starši, ki bi mu bil otroški jok prijeten. In prav tisti večerni jok nas spravlja v obup in nam jemlje samozavest, da ne znamo poskrbeti za svojega otroka. Toda ni vse izgubljeno. Rešitev je v nečem, kar nam družbeno utečeni vzorci pravijo, da ni v redu. In kaj je to?
1. Odzivnost
To je naš notranji občutek, občutek za odzivnost. Študije so pokazale, da je doslednost in takojšen odziv matere na jok povezan z zmanjšanjem, pogostostjo in trajanje dojenčkovega joka.
2. Nošenje
Raziskave so pokazale, da so dojenčki, ki so jih nosili, jokali bistveno manj. »V času, ko je vrhunec joka (pri 6 tednih starosti), so novorojenčki, ki so jih še dodatno nosili, jokali in bili razburjeni za 43 % manj (gledano splošno) in 51 % manj v večernih urah (od 16. ure do polnoči). Podobno, ampak z manjšim zmanjšanjem, se je pokazalo za starost 4, 8 in 12 tednov,« (Pediatrics journal).
Kot družba smo se zelo razvili in napredovali, ampak razvoj in psihološke potrebe dojenčkov se niso spremenili. Novorojenčki niso visokotehnološki stroji in to nikoli ne bodo. So enaki novorojenčki, kot so vedno bili, rojeni v hitro in zahtevno družbo.
Precej je tudi raziskav, ki so dokazale, da so dojenčkovi možgani, če otroka prepuščamo izjokavanju, preplavljeni s stresnim hormonom kortizolom. Tudi ko otrok neha jokati, kortizol ostane v možganih – otroci so takrat v resnični stiski. Do približno 6. meseca starosti se niti ne zavedajo, da so svoja, od matere ločena bitja, ampak mislijo, da so še vedno eno z njo.
Pri meni je pri obeh otrocih delovalo, sva ju z možem veliko nosila in nikoli ju nisva postila jokati. In res se je količina joka zmanjševala. In če se je dalo, sem šla z njima počivat, pa četudi sem ujela le 15 minut na kavču. Še sem bila vsaj približno spočita, sem tudi večere lažje obvladovala.
Čarobne paličice za otroške solze ni. Konec koncev je jok njihov edini način sporazumevanja. Zato moramo biti mi tisti odpravljalci težav, ki edini lahko naredimo tisto, kar potrebujejo.
