BRANJE PRAVLJIC

Se jih še spomnite? Kdo vam jih je bral? Katera je bila vam najljubša?

Naša najljubša se začne takle: Drobna miška je po temnem gozdu šla, lisica si je rekla: Dobra bi bila. Prav imate, iz knjige Zverjasec  je. Knjiga ima zelo lepo sporočilo, liki so prijazni. Za spremembo ogromen Zverjasec ni strašen, temveč sila prikupna velika pošastka.

Za branje pravljic ni nikoli prezgodaj, niti prepozno. Otroku preberimo, kar rad posluša. Pesmi, bajke, basni. Pogovarjajte se o prebranem, naredite obnovo, vprašajte ga, kaj si misli.

Če mu do poslušanja branja ni, ga ne silite. Včasih pač ni razpoložen.

Pri nas največkrat beremo pravljice pred spanjem in obnovo kar zapojemo. No, jaz jo zapojem, s svojimi besedami, s svojo melodijo, vsakič malo drugače. Potiho in mirno, da ju zazibam v sanje.

Če pa še ne moreta zaspati, pokličemo na pomoč »Pančke zaspančke«. L e ti čakajo na okenski polici, in za vsakega od nas imajo pripravljene najlepše sanje. Pobožajo nas po učkih in nam pomagajo zaspati.

Spanje pa je najbolj udobno v topli in udobni pižamici. Saj veste kam se lahko obrnete. K nam, v otroško komisijsko trgovino dajadaja J