Kako grem z otrokoma v trgovino
Pri nas je odhod v trgovin z otrokoma pravi mali obred. Najprej sedemo za mizo in zapišemo na listek kaj potrebujemo, pri tem sodelujemo vsi, tudi otroka. No, ona dva imata drugačne želje kot midva z možem, ampak se nam nekeko uspe uskladiti.
Ko je listek napisan, se oblečemo, pripravimo vrečke in se odpravimo. Vožnja za avtom je še posebej zanimiva sedaj, ko nam v Kanomljo popravljajo cesto in je polno kamionov, bagrov, sin kar vriska od navdušenja.
Že v avtu se pomenimo, kako bo v trgovini, da ni kakšnih neljubih presenečenj. In tako pristane en otrok v sedežu nakupovalnega vozička, drugi pa kar v vozičjku, saj nekdo pa mora čuvati izbrane stvari.
Sistematično in čim hitreje nas pot pelje mimo vseh polic, brez nepotrebnega ustavljanja, dokler sta malčka še razpoložena. In tako prijadramo do blagajne. Kar precejšnja vrsta je bila tokrat pred nami, a prijazna blagalničarka odpre še sosednjo blagajno in mi pokima, naj kar tja stopim. Sledi prvo presenečenje, gosoda iz sosednje vrste kar istreli pred nas na blagajno. Gospod za mano me prosi, če ga spustim naprej, ker ima manj kot mi. V redu, ga spustim paprej. Ne morem verjeti svojim ušesom, še en gospod za nami nas prosi, da ga spustimo naprej, ker ima manj kot mi. Ga spustim, a se ne morem zadržati, prav na smeh mi gre.
Pa sem otrokoma lepo razložila, da če bi bilo prav, bi ti prijazni gospodje naprej spustili mamico z dvema otrokoma. Povesili so pogled in tiho odšli iz trgovine.
Sledi prošnja vsem, ki želite prehiteti mamice z otroki na blagajnah. Dajte lepo prosim mamico v miru pustiti na blagajni. Otroške roke so dolge in pri blagajnah nastavljenih veliko mamljvih izdelkov. Mamice vam bomo hvaležne.
V Kanomlji pa vas pričakujejo bogato založene police s poletno kolekcijo. Pohitite, hitro se praznijo.
