KO SE RODI MAMA
To spletno mesto uporablja piškotke.
Z nadaljevanjem uporabe strani se strinjate z uporabo le-teh.
Kliknite za več informacij o piškotkih.
Pravijo, da ko postaneš mama, se vse spremeni. Se kar strinjam s tem. Nekaj se zelo spremeni, pa ne le ritem življenja, tudi v srcu.
Po porodu je moje telo norelo od kilogramov, hormoni so krojili moje razpoloženje, ritem dneva pa je krojil otrok. Kot da so mi vse niti ušle iz rok, kot na ne obvladam prav ničesar več. Na police se je naselil prah, pajki so našli svoj varen dom v kotih kuhinje in dnevne sobe. Še na sesalcu se je nabral prah. In tako me sredi takšnega razmišljana nek večer, z jokajočim novorojenčkom v rokah najde mož v dnevni. Ne vem kdo je jokal bolj, malo dete ali jaz. Me zaskrbljeno pogleda in vpraša: »Kaj se je zgodilo?« Se ozrem okrog sebe in mu rečem: »Poglej kašno imamo, vse je razmetano, cunje povsod, prah povsod.« Zamahne z roko in odgovori: »Pa v strop poglej.« Jaz pa kot iz topa v slapu solz komaj izustim: »Tam so pa pajki«.
Drage mamice, vse to je normalno, čisto dobro vam gre. In čisto normalno je, da pridejo takšni dnevi. Ves čas, ki je bil pred porodom namenjen vam, je v prvih mesecih skoraj ves namenjen malemu bitjecu. Za sebe sem izračunala, da mi je dojenček vzel 10 ur na dan, ki se jih prej porabila za pospravljenje, branje, športanje, skratka za sebe.
In ko sem po kakšnih dveh mesecih in pol po porodu skoraj pregorela, sem neko popoldne preprosto šla z hčerkico Spat. Podojila sem jo leže v postelji in skupaj sva počivali. Ona je bila bolj mirna, ker sem bila jaz zraven, jaz pa malo bolj spočita po počitku. In to je bil trenutek, ko sem hči zares spustila v srce. Ko sem v kosti začutila tisto povezanost med mano in njo.
Od takrat dalje je šlo vse lažje. Nisem se sekirala za vse na začetku našteto, obski so kakšno stvar prestopili, pa je vseeno šlo. Oblačila smo vlekli iz kupa, pa smo vseeno preživeli. No, to se nam dogaja še sedaj.
Torej novopečena mamica, vse je v redu, jokaj če si žalostna in vriskaj ko si vesela. In namesto da daš otroka v varstvo da pospravljaš, raje prosi za pomoč in pojdi ta čas počivat z otrokom ali ga pelji na sprehod. No, jaz sem ugotovila, da tudi moj mož čisto v redu posesa in da zna pospravljati še kdo drug, ne le jaz.
Ker pa je, drage mamice, vaš čas dragocen in da ga ne boste zapravljale z iskanjem stvari za svojega otroka, pa le obišči našo spletno trgovinico www.dajadaja.si. Ne bo ti žal.
Delite objavo
Kategorije
Oznake