NA KAJ MENE SPOMINJA PUST
Moji spomini pa pusta iz otroških let so še kako živi. Masko mi je vedno naredila kar mami, pač iz nečesa, kar je imela doma. In tako sem bila luštkan palček, pa smešen duhec, včasih kar nekaj s porisanim obrazkom, a nikoli me nihče od sosedov ni spoznal.
Na pustno soboto in na pustni torek po šoli, smo šli otroci po vasi od hiše do hiše, trkali na vrata in se v en glas oglašali: »Imate kaj za pusta hrusta«. Vedno se je kaj našlo, od jabolka, kovančka, do krofa. Povsod so nas bili veseli. In zdi se, da je bila na ta dan vas še posebej živa.
Spomnim se tudi, da smo s Končovo Jelo, sosedovo gospo, ki je kar nekaj dala na vaške običaje, enkrat tudi naredili pusta iz slame in ga potem ob mraku tudi zažgali. Baje smo s tem odgnali zimo.
In ker želim otrokoma predati nekaj te tradicije, smo se tudi letos sprehodili po moji rodni vasi od hiše so hiše, pozvonili in vprašali: »Imate kaj za pusta hrusta?«. Nabralo se je kar nekaj sladkarij in sadja, pa tudi kovančki so se znašli na dnu košarice.
Saj ne vem prav dobro, komu to več pomeni, meni ali otrokoma. Kakorkoli, lepo smo se imeli vsi skupaj. In naslednje leto ponovimo zopet.
