OB KONCU LETA
Moja sva otroka še ne hodita v šolo, ampak nam tudi ta jima ne uide. Na Facebooku sem prebrala dober zapis.
»Dragi starši, verjamem, da ste v skrbeh zaradi ocen in si želite, da so le-te "lepe". Ampak zapomnite si nekaj - med učenci je umetnik, ki ne razume matematike, glasbenik, čigar ocena kemije ni življenjsko pomembna, športnik, ki mu je fizična kondicija pomembnejša od fizike, strojnik, ki ga ne zanima književnost, geograf, ki bo pri svojem delu odličen tudi brez posluha ...
Če vaš otrok danes dobi odlično oceno, super. Če ne, prav tako. Ne jezite se, spodbudite ga. Če želi boljšo oceno, naj naslednjič vložil še več truda. Če želite boljšo oceno vi, zaradi sebe, sosedov, sodelavcev, družbe, rešite to sami pri sebi. Ostalo je veliko pomembnejše od ocene. Na primer empatija, sočutje, strpnost, solidarnost ... Ena slaba ocena (in 3 ni slaba ocena, temveč - dobra-) ne bo ubila otrokovih želja in sanj. Ne bodo vsi doktorji in inženirji ... in niso doktorji in inženirji edini srečni ljudje na svetu.«
Vsem šolarjem, dijakom in študentom želim kar se le da mirne prihajajoče dni, staršem pa obilico potrpljenja in čim manj stresa. In če sem poštena, mene še nihče nikoli ni vprašal , s kakšnimi ocenami sem naredila osnovno šolo, niti za srednjo in niti za fakulteto. In držim pesti, da se vam vsem poide po na začetku leta začrtanih planih.
