SLAB ZRAK IN NOV POGLED NA HRANO
Po dolgem času smo doma prižgali televizijo ob 19ih. Nekoč mi je en gospod rekel, da poročila gleda zato, da ve kje živi. Seveda sta tudi otroka gledala televizijo, pa mi hči resno reče. »Mami, zrak mora biti pa zelo slab, da vsi nosijo maske«.Malo me je zmedla, najprej nisem vedela sploh kaj naj ji rečem, razen to, da tudi maska ne pomaga kaj dosti.
In potem zjutraj zagledam oba otroka, kako se z dvema maskama na obrazu, mimogrede, dobila sta jih pri zobozdravniku za nagrado, lovita po stanovanju. Začudeno ju pogledam in vprašam, kaj se gresta, pa mi razložita, da zobozdravnika. Priznam, oddahnila sem se. Je pa prišel trenutek streznitve, da morda pa vedno ne bo vsega na pretek.
Dokler je pomanjkanje mask za obraz in razkužil, še ni tako hudo. In sem pričela še malo drugače gledati na hrano. Prav nič ni samoumevno, prav noben krompir in prav noben makaron. Nobena solata in nobeno olje. Ne, doma si nismo naredili prav nič več zaloge, kot jo imamo običajno, res pa je, da imamo trgovino tako daleč, da je vedno hrane za 14 zadosti.
In morda je to čas, da začnemo ceniti dobrine, ki so nam na dosegu vsak trenutek. Morda je to čas, da začnemo otroke še bolj vzgajati v tem smislu, da nič ni samoumevno. Da je na mizi hrana, vsa je užitna in okusna in prav je, da se poje. Če ne, bo pa trebušček do naslednjega obroka lačen, ko bo na mizo zopet dobil pogreto kosilo.
Torej dragi otroci, prepričana sem, da so obroki v vrtcih in šoli skrbno pripravljeni, ne vedno za vse okuse, ampak večinoma pa. Poskusite, spoznavajte nove okuse. Prepričana sem, da se mamice potrudimo skuhati dobro kosilo in vsaj poskusite grižljaj ali dva, presenečeni boste, kako dobra je hrana, sploh kadar ste lačni. Pa dober tek in upam, da od hrane na krožniku ne ostane prav nič.
